Primalna terapija - predstavitev; čustva, globinska psihoterapija, nevroza, čutenje, podoživljanje, travme

Primalna terapija - predstavitev:

Osnova je razvijanje (zavrtega) čutenja, doživljanja človeka, kot čutečega bitja v najširšem smislu (ne le čustvenem).

Reševanje čustvenih težav s čustvi. Torej na pravem koncu - tam kjer so, in ne predvsem razumsko oz. miselno, na napačnem koncu. Napačni, negativni račini razmišljanja, pogledi ipd. so (v svojem najglobjem izvoru) posledica (in ne vzrok) težavnih čustev.

"Zgodovina psihičnih motenj ni nič drugega kot zgodovina žalosti, toda vendarle nihče ni prišel do zaključka, da se žalostni ljudje morajo zjokati." - Arthur Janov. Vsi otroci so dokaz dejstva, da če se spontano razjezimo, ali zjokamo, kot odziv na bolečino, da je to naravno in zdravilno (to nas celi, zdravi).

Kaj je Primalna terapija?
Celostno zdravljenje človeka s podoživljanjem potlačene bolečine oz.
osvobajanje/olajšanje človekove bolečine s podoživljanjem in ozaveščanjem potlačene bolečine.
Zdravljenje vzrokov težav (namesto dela s posledicami oz. simptomi); odstranjevanje/sprememba vzroka nas trajno in celostno zdravi in posledično odstrani tudi psiho-fizične simptome težav.
Vzroki težav izvirajo v represiji (potlačenju) čutenja; Ko čutenje, potrebe, oz. 'biti to kar smo' zatremo, namesto da bi začutili in izrazili. Tako se z izogibanjem bolečega izkustva potlači nedoživeta bolečina. Potlačenje bolečine je sicer povsem naraven in koristen obramben odziv človeka na preveč boleče doživljanje, ko se s pomočjo potlačenja, izogibanja, ignorance,... in drugih t.i. psiholoških obrambnih mehanizmov reši bolečine, ki je ne bi prenesel. Do tega pride predvsem v zelo zgodnjem otroštvu, ko smo najbolj občutljivi in ranljivi in nam je skrb, bližina in ljubezen staršev življenskega pomena. Posledično potem, ko smo odrasli, zaradi potlačenih bolečin oz. neizpolnjenih potreb iz otroštva prav tako odreagiramo - tokrat neutemeljeno in pretirano saj nismo življensko ogroženi in bi se lahko soočili z bolečino, jo sprejeli, začutili in zacelili. Tako si, kot odrasli, še dodatno poslabšamo stanje z novim tlačenjem čutenja, ki sproža še bolj ogroženo obrambno rekacijo na boleče (neprijetne) dogodke v življenju (in začaran krog represije čutenja je sklenjen).
Zdrav način odzivanja (izhod iz začaranega kroga zatiranja čutenja) pa je mogoč s postopnim podoživljanjem potlačene bolečine iz preteklosti in postopnim odstranjevanjem pretiranih obrambnih mehanizmov na pravo mero. Zdrav način čutečega, osvobojenega življenja je v odprtem sprejemanju tudi bolečih in neprijetnih izkušenj, ki nam jih življenje prinese. Paradoksalno je, da ravno življenje odprto tudi bolečim izkušnjam je najmanj boleče - bolečine se osvobodimo, ko se ji predamo; medtem ko, beg, izogibanje bolečini le še poveča trpljenje.
osnoven opis postopka zdravljenja:
Osvobajanje potlačene bolečine s po-doživljanjem, izražanjem le-te, ob polni povezavi z vzrokom travmatičnega dogodka ali dlje trajajočo situacijo, ki je povzročala potlačenje bolečine.

V postopku zdravljenja je bistveno 'iti v občutke' - priti do potlačenih občutkov in jih čimbolj čuteče/doživeto/predano/v polnosti/celostno ponovno doživeti ob razumevanju/zavedanju/povezave z vzroki in se jih s tem osvoboditi.

Ob osvobajanju/olajšanju/razbremenitvi potlačene bolečine človek postaja vse manj zavrt, z več energije in postopoma prihaja do samega sebe (postaja vedno bolj to kar je) in zato zaživi bolj čuteče, bolj ustvarjalno in bolj polno življenje. Učinki so celostni - vplivajo na zdravje človeka v celoti, torej poleg psihičnega tudi na fizično-telesno zdravje.

Preprosta razlaga teorije

V današnjem času večina ljudi trpi zaradi nevroze, bolezni, ki nas čustveno in telesno onesposoblja in hromi.

Nevroza se dejansko začne zelo zgodaj, ko otrok ne dobi kar potrebuje - njegove potrebe niso primerno zadovoljene; to je, ko ni ni primerno negovan, oskrbljen, hranjen, ni na toplem in suhem, ali mu primanjkuje telesnega stika - premalo dotikov; ko ni dovolj držan v naročju, božan; mu ne nudimo dovolj bližine, prisotnosti (občutek varnosti); razumevanja (empatije); da ni dovolj/pravilno poslušan-upoštevan-razumljen, ali ko mu ni dovolimo razvoja z njemu lastnim tempom. Povrhu vsega, pa se stvar še dodatno poslabša, če mu ne dovolimo izraziti občutke prikrajšanosti.

Vse to ustvarja otroku občutek, kot, da ni ljubljen. Zelo pogosto mora sebe 'odklopiti' iz resničnost, ker je bolečina prevelika. Vendar, ko potlači boleča čustva, obenem tudi 'zapre vase' svoje izvirne potrebe in tako zanika del sebe. Ta vedenjski vzorec se lahko večkrat ponavlja in posledice se čutijo daleč onstran obdobja otroštva.

Potlačeni zgodnji občutki ne izginejo, temveč ostanejo ujeti v notranjosti in ustvarijo dolgotrajne napetosti širom telesa. Te napetosti silijo človeka v nenehen boj k simbolni izpolnitvi njegovih otroških potreb in pogosto prinese depresijo, stisko, strahove in zaskrbljenost.

Tako lahko trpi vsak vidik življenja - od dela, do odnosov, do prijateljev in družine, pa do celotnega stanja duševnega in telesnega zdravja. Ne glede kako kako močno poskuša, kako hudo se trudi, sedaj odrasel človek ne more izpolniti pozabljenih potreb svojega otroštva. Ta jalov bolj se lahko razreši le z podoživljanjem izvirne bolečine, ki je bila zablokirana iz zavesti tako dologo časa. Takšni specifični izkušnji podoživetja potlačenega bolečega dogodka ali čutenja iz otroštva pravimo "primal".

Ker je nevroza večinoma zanikanje čutenja, je začutiti ključ k reševanju le-te. Primalna terapija tako pomaga osebi s spodbudjanjem, da zakopane bolečine postopoma pridejo na površje, da se lahko nazadnje soočimo z njimi, jih začutimo, jih razumemo in se naučimo iz njih.

Čutenje bolečine - namesto potlačevanja, ima izredne učinke. Napetost v telesu se zmanjša in olajša psihosomatska bolezenska znamenja. Skozi reševanje zakopanih bolečin, človek postane bolj umirjeno čuteč, bolj živ in bolj obvladuje svoje življenje. Osvobojen od neprestanih in izčrpljujočih zahtev starih potreb, se sedaj lahko loti zadovoljevanja resničnih, sedanjih potreb.

Povezave (večina v angleškem jeziku):

najnovejša sprememba: sob., 27.okt.2007